v sredini je reliefna podoba državnega grba Ruske federacije, nad njo ob robu je v polkrogu napis: "Ruska federacija", na obeh straneh uokvirjen z dvojnimi diamanti, pod grbom: na levi-oznake plemenite kovine in vzorci, na desni-vsebnost kemično čiste kovine in blagovna znamka kovnice, na dnu v sredini v dveh vrsticah-napis: "banka Rusije", apoen kovanca :" 10 rubljev"

v sredini-kmečki Sejalec v službi, v ozadju: na levi - žarki vzhajajočega sonca, na desni – kajenje tovarniških cevi, na sredini – polje in plug, na vrhu – napis: "en zlati kos", Na dnu-datuma: "1923" in "2023"

134 valovitost

Oktobra 1921 je bila ustanovljena državna Banka RSFSR, ki naj bi "vzpostavila pravilen denarni obtok."V skladu z zakonom z dne 11.Oktobra 1922 je državna Banka smela izdajati trdo valuto, delno podprto z zlatom. Tako so prvi bankovci državne banke-chervonets-vstopili v denarni obtok. Vendar v obtok ni bil izdan samo papirnati denar. Od leta 1923 je Petrogradska kovnica začela proizvajati zlate kovance-červonete, ki so v svojih parametrih ponovili carskih 10 rubljev. Njihovo zasnovo je razvil medalist Anton Vasjutinski na podlagi skice za eno od predrevolucionarnih kmetijskih razstav. Kovanec v celotni dolžini prikazuje kmečkega sejalca na ozadju dimnih dimnikov, pluga in vzhajajočega sonca. Zlati červoneti iz leta 1923 so bili izdani nekaj več kot 2,7 milijona kosov. 52 let kasneje se je "Sejalec" spet spomnil. Leta 1975 je bilo kovanih 250 tisoč zlatih červonetov, nato pa je bilo do leta 1982 letno kovanih milijon takšnih kovancev. Danes je zlati "Sejalec" eden od investicijskih kovancev Banke Rusije

Umetniki: E. V. Kramskaja (spredaj), A. D. Šablikin (obratno). Kiparji: A. A. Dolgopolova (spredaj), A. D. Šablikin (obratno).